Naj bodo visokodebelni sadovnjaki brez bele omele
Zimsko-spomladanski dnevi so kot nalašč za obrezovanje sadnih dreves. Čeprav starih visokodebelnih dreves ni potrebno vsako leto obrezovati, je redno obrezovanje nujno, ko iz dreves izrašča bela omela. Bela omela (Viscum album) je zimzelena polzajedavska rastlina, ki je odvisna od dreves, na katerih raste. Je okroglast grmiček, ki se v les drevesnih vej ali celo samo deblo pritrdi s havstoriji (nadomestnim koreninam podobni pritrjevalni organi). Ti predrejo skorjo in se vraščajo v les. Omela iz drevesa črpa vodo in mineralne snovi, medtem ko organsko snov (sladkorje) proizvede sama s fotosintezo. Z izčrpavanjem zavira rast gostiteljskega drevesa in v primeru močno napadenih dreves celo povzroči propad drevesa, hkrati pa z drevesom tekmuje za sončno svetlobo. Napadena drevesa se tako sčasoma posušijo. Bela omela najpogosteje uspeva na jablanah, lipah, robiniji in brezi. Pogosto lahko množice grmičkov vidimo v starih visokodebelnih sadovnjakih, na velikih lipah ali na gozdnem robu. Belo omelo raznašajo ptice, kot sta brinovka in carar, ki se hranijo z belkastimi lepljivimi plodovi, semena pa po zaužitju iztrebljajo na drevesih, kjer počivajo in presnavljajo. Plodovi omele so za človeka strupeni, čeprav se drugi deli omele v majhnih odmerkih uporabljajo v zdravilne namene.
Ker se bela omela v primeru nerednega odstranjevanja v nekaj letih razširi po drevesu, je nujno, da rast bele omele na okuženih drevesih zaviramo z rednim obrezovanjem vej in odstranjevanjem grmičkov. Pomembno je, da z dreves sproti odstranimo vse mlade poganjke ali grmičke omele, še preden se omela na drevesu preveč razširi. Že okužene veje odrežemo na primerni razdalji (vsaj 30 cm) pred grmičkom bele omele. Ko omela izrašča iz debelejše veje ali samega debla, omelo odstranimo površinsko z izrezovanjem na površini stebla. Vsako leto znova. Veje z odstranjeno belo omelo lahko po odstranitvi sežgemo in s tem preprečimo nadaljnjo razširjanje plodov.
Naj bo redno vzdrževan in obrezovan visokodebelni sadovnjak ponos vsakega lastnika in odraz skrbnega gospodarja sadovnjaka.
Besedilo: Mojca Podletnik
Fotografija: Gregor Domanjko
